Ko en izgubljeni zob postane težava celotnega nasmeha

Zakaj z nadomeščanjem manjkajočega zoba ne bi smeli odlašati

Izgubo zoba pogosto najprej doživljamo kot estetsko nevšečnost. Toda vrzel v zobni vrsti lahko sčasoma vpliva na žvečenje, položaj preostalih zob in stanje čeljustne kosti. Dobra novica je, da danes obstaja več možnosti nadomeščanja manjkajočih zob, prava izbira pa je mogoča šele po temeljitem pregledu.

Zob lahko manjka zaradi kariesa, napredovale bolezni dlesni, poškodbe ali neuspešnega predhodnega zdravljenja. Če je v zadnjem delu čeljusti in ob nasmehu ni viden, zlahka sklepamo, da lahko z njegovim nadomeščanjem počakamo. Prav to je ena najpogostejših zmot: vsak zob sodeluje pri porazdelitvi sil med žvečenjem, ohranjanju pravilnega ugriza in stabilnosti celotne zobne vrste.

Ko zob izgubimo, sosednji zobje nimajo več enake opore. Sčasoma se lahko nagnejo proti praznemu prostoru, zob v nasprotni čeljusti pa se lahko postopoma premakne, ker nima več naravnega stika z nasprotnim zobom. Te spremembe pri vseh ljudeh ne potekajo enako hitro, lahko pa otežijo poznejše nadomeščanje zoba in sprva preprostejšo težavo spremenijo v zahtevnejši poseg.

Veliko ljudi se na manjkajoči zob nezavedno prilagodi tako, da začne hrano žvečiti predvsem na drugi strani. Sprva to morda ne povzroča izrazitih težav, vendar lahko dolgotrajna neenakomerna obremenitev dodatno obremeni preostale zobe in žvečne mišice. Če manjka več zob, se pogosto zoži tudi izbira hrane: ljudje se izogibajo tršim živilom, hrano režejo na vse manjše koščke in obrok ni več tako sproščen del dneva.

Manjkajoči zob ima tudi družbeno razsežnost. Ljudje, ki jim manjka sprednji zob, pogosto skrivajo nasmeh, se izogibajo fotografiranju ali si med govorjenjem z roko zakrivajo usta. Svetovna zdravstvena organizacija popolno izgubo zob opisuje kot stanje, ki lahko omejuje vsakodnevne funkcije, povzroča psihološko travmo in negativno vpliva na družbeno življenje. Nadomeščanje zob zato ni vprašanje nečimrnosti, temveč kakovosti vsakdanjega življenja.

Kaj se po izgubi zoba dogaja s kostjo

Korenina naravnega zoba prenaša žvečne sile na čeljustno kost. Po odstranitvi zoba tega dražljaja ni več, zato se kost na mestu manjkajočega zoba začne zmanjševati. Najhitrejše in največje spremembe nastanejo v prvih mesecih. Na njihov obseg in hitrost med drugim vplivajo splošno zdravstveno stanje, stanje dlesni, mesto izgubljenega zoba in kajenje.

To ne pomeni, da po daljšem obdobju brez zoba vsadka ni več mogoče vstaviti. Pred zdravljenjem pa je treba natančno oceniti količino in kakovost kosti. Pri tem se uporablja 3D rentgenski posnetek. V nekaterih primerih je vsadek mogoče vstaviti brez dodatnih posegov, v drugih pa sta potrebna dograditev kosti ali drugačen načrt zdravljenja. Odločitve zato ne sprejemamo na podlagi fotografije, cene na spletu ali izkušnje druge osebe, temveč na podlagi kliničnega pregleda in rentgenske diagnostike.

Kako izbrati med mostičkom in vsadkom

Kadar manjka en zob, sta najpogostejši fiksni rešitvi zobni mostiček in vsadek. Obe možnosti lahko povrneta žvečno funkcijo in naraven videz nasmeha, vendar se razlikujeta po načinu namestitve, trajanju zdravljenja in vplivu na sosednje zobe.

Zobni mostiček se opira na zoba na obeh straneh praznega prostora. Da lahko nosita mostiček, je treba sosednja zoba obrusiti in prekriti s kronama. Takšna rešitev je lahko smiselna, če sta ta zoba že močno poškodovana, imata velike zalivke ali tako ali tako potrebujeta protetično zaščito. Če sta sosednja zoba povsem zdrava, pa je njuno brušenje pomembna slabost, ki jo je treba upoštevati.

Zobni vsadek nadomesti korenino izgubljenega zoba in je samostojen nosilec nove krone. Njegova prednost je, da sosednjih zob ni treba brusiti, vendar sta za zdravljenje potrebni ustrezna količina in kakovost čeljustne kosti, upoštevati pa je treba tudi čas celjenja.

Ni ene rešitve, ki bi bila najboljša za vsakega pacienta. Odločitev med mostičkom in vsadkom sprejmemo po pregledu zob in dlesni, analizi posnetkov ter oceni stanja sosednjih zob in čeljustne kosti. Cilj ni le zapolniti vrzel, temveč izbrati rešitev, ki bo dolgoročno ohranjala funkcijo in zdravje celotne zobne vrste.

Prvi pregled ponudi več odgovorov kot spletno iskanje

Najpomembnejši korak ni vnaprejšnja izbira posega, temveč ugotovitev, zakaj je bil zob izgubljen ter v kakšnem stanju so preostali zobje, dlesni in kost. Če je vzrok parodontalna bolezen, je treba najprej umiriti vnetje. Če je nekatere zobe še mogoče ohraniti, jih mora načrt zdravljenja vključevati. Šele po diagnostiki je mogoče primerjati rešitve, trajanje postopka, vzdrževanje in skupne stroške.

Prav zato zobozdravstvena ordinacija Smile Studio na Reki zdravljenja ne začne z obljubo, temveč s pregledom in jasnim načrtom. V Smile Studiu ocena vključuje pogovor s pacientom, pregled ustne votline, analizo posnetkov in predlog zdravljenja, prilagojen dejanskemu stanju.

Izguba zoba ni razlog za zadrego, je pa znak, da je smiselno ukrepati. Prej ko ocenimo stanje, lažje ohranimo preostale zobe, preprečimo neželene premike in izberemo rešitev, ki povrne občutek varnosti pri žvečenju, govorjenju in nasmehu. Včasih bo to vsadek, včasih mostiček, včasih pa drugačna kombinacija. Toda najboljši rezultat se začne s pravočasno odločitvijo, da vrzeli ne bomo več prezrli.